Cilj: študentje spoznajo osnove psihofarmakoterapije in sociopsihosomatike ter gerontopsihoterapije. Seznanijo se s psihološkimi ocenjevalnimi metodami, tehnikami, instrumenti in njihovo vlogo v psihoterapevtskem ali svetovalnem procesu ter se s praktičnimi vajami naučijo nekaterih psiholoških diagnostičnih tehnik.

Učna enota prispeva k razvoju naslednjih splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc: - poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod, seznanjenost z novostmi na področju študija - kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju) - sposobnost argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov - zmožnost avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin - zmožnost učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti - sposobnost uporabe znanja v praksi in reševanja problemov; - etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki, - poznavanje in razumevanje osnovnih konceptov in metod v okviru področja socialne pomoči iz psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije, - sposobnost zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihogeriatične intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov.

Znanje in razumevanje: Od študentov se pričakuje, da bodo zmožni: - demonstrirati znanje in razumevanje s področja psihofarmakoterapije in psihosomatike ter gerontopsihoterapije - teoretično razložiti ukrepe v prvi pomoči ter jih ob uporabi priročnih sredstev izvesti v praksi za varno in učinkovito dajanje prve pomoči v okviru psihoterapevtske prakse, - kritično ovrednotiti skladnosti med teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem, - formulirati model človeškega delovanja in posameznikovega razvoja, formulirati model terapevtske spremembe, - uporabljati temeljno raven teoretičnega znanja za razvijanje hipotez in generativnih odzivov na klinične situacije, - sintetizirati svojo osebno integracijo teorije in klinične prakse, - vzpostaviti in delati z odnosom v psihoterapevtskem delu, skladnim z njihovo modaliteto, - oblikovati in uporabiti ustrezne procese v psihoterapevtskem delu, - demonstrirati ustrezno spretnost in izkazati zadostno učinkovitost vodenja psihoterapevtskega pogovora, - avtonomno uporabljati vire za učenje konkretnih vsebin, - kritično vrednotiti implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij, starosti za svetovalno delo, - kritično in konsistentno reflektirati svoje funkcioniranje v procesu psihoterapevtskega dela za izboljšavo svoje prakse, - raziskovati osebno vpletenost in demonstrirati refleksijo osebne vpletenosti v postopke psihoterapije, v katerih sodelujejo

Realitetna terapija - spoznavanje aksiomov Teorije izbire in osnov Realitetne terapije z uporabo v psihosocialnem svetovanju.